Ko se najbolj želiš skrčiti - takrat se RAZŠIRI

June 4, 2017

Kot veš, sem nedavno tega ostala brez službe. To je bil ključni trenutek zame, res.

Lahko bi se pomanjšala – in sem sprva tudi se. Kar nekaj časa sem si dovolila predajati se strahu, čutila sem ga v trebuhu kot kako zvijajočo se kačo klopotačo, zvijala se je ona in zvijala sem se jaz, v joku, nekje na tleh svoje sobe.

Povem ti, v tistih dneh sem tako močno čutila refleks, da bi se skrčila, da bi postala manjša, čisto drobčkeno drobčkena pikica sebe. Razmišljala sem vse mogoče. Da bi odpovedala stanovanje in se preselila nazaj k staršem. Hotela sem odpovedati plesni tečaj in »malo prihraniti za hude čase«. Želela sem preklicati vse pijače in kosila s prijatelji ter se do nadaljnjega zapreti med štiri stene.

Potem pa je nekaj v meni zakričalo: NE!

 

Ne, ne boš, Sabina, ne boš se skrčila. Ti se boš zdaj razširila, je to jasno?

Prišla si na točko konca, ki je hkrati točka začetka. Točka nič, kjer je nenadoma vse mogoče. Pravim ti: VSE. In zato boš ti zdaj izbrala razširitev, sva zmenjeni?

Stvar je taka, da je ravno takrat, ko se najbolj na svetu želiš skrčiti, daleč najboljši trenutek, da narediš ravno obratno - se razširiš.

Okej, sem zato rekla glasu v sebi. Okej, bom. Razširila se bom.  

In sem stisnjenih zob plačala najemnino za nov mesec, ne da bi lastnici kakor koli omenila svojo situacijo. Potem sem plačala položnice takoj, ko sem jih prejela, šla na plesno zabavo in za njo še na eno in še na eno ter si privoščila nova oblačila. Plačala sem si tečaj Facebook oglaševanja in si sploh privoščila veliko več kot običajno, vse to kar tako, ker sem si želela dati jasen znak, da se jaz tukaj širim, ne pa krčim. Da bo to jasno vesolju, vsem okrog mene, najbolj pa prav meni sami.

Sprva sem v strahu stiskala zobe, potem pa sem vedno bolj zaupala. Saj bo v redu, sem si ponavljala – in verjela. Vse bo v redu, zame je poskrbljeno. Ne vem kako, ne vem kdaj, ampak vse, kar bom kdaj koli potrebovala, bo prišlo k meni, vem, da bo. To sem si prigovarjala in vedno močneje tudi čutila v sebi. Zaupala sem življenju.

Nikar me ne razumi napak. Čutila sem strah, ves ta čas sem ga čutila, in še ga čutim, včasih me še vedno preplavi od glave do peta. Kljub temu pa si tokrat nisem rekla, da me ni strah, ko pa sem ta občutek v resnici tako jasno čutila v sebi.

Nekoč sem to počela; vedela sem, da me strah zaustavlja in zato sem si lagala: Ni me strah, ni me strah, ni me strah, kot pokvarjen radio. Pa me je bilo, in zatiskanje oči pri tem ni prav nič pomagalo.

Zdaj pa sem nekaj storila drugače. Strah sem preprosto sprejela in si ga vedno znova dovolila začutiti, zraven pa sem si po navadi kar na glas priznala: Tresem se od strahu, ja – ampak to ničesar ne spremeni. Čeprav me je strah, vem, da bo v redu. Vem, da BOM v redu.

Počasi sem ponotranjila te občutke novih dimenzij in razsežnosti. Naredila sem ohlapen načrt – šla bom na svoje, kot sem si vedno želela. Siva dama bo kmalu tu, jaz pa bom imela toliko več časa za pisanje in bom končno lahko pisala hitreje ter romane izdajala bolj pogosto. Končno bom počela tisto, ob čemer mi najbolj igra srce.

Iskreno sem se začela veseliti novega časa, novega obdobja neskončnih možnosti. Iskreno sem z vsem srcem čutila, da je vse v redu, da me življenje čuva.

In to, draga moja, to je sprožilo val čudežev. Mobiliziralo je angele, prave človeške angele z vseh koncev in krajev, kot da se je svet zganil v želji, da mi priskrbi vse, kar potrebujem za rast, za širitev. Ne da bi jih za trenutek iskala, so k meni prišli glasovi o službah, priporočila čudovitih ljudi, ponudbe za pomoč pri postavljanju na lastne noge, sporočila podpore, izjemne ideje, neverjetni navdihi, čudovito novo znanje. Neverjetno, res. Morda si bila med mojimi angeli tudi ti – HVALA TI.

Skratka, vse se je zganilo in potrdilo tisto, kar sem od nekdaj vedela:

Življenje je čarovnija.

In vse je dobro, vedno.

Please reload

Izpostavljeno

Mir – se ga še spomniš?

March 14, 2020

1/5
Please reload

Zadnje objave
Please reload

Arhiv
Please reload